In vitro in transvrste
1. faza projekta realizirana: najava dogodka za 17. december 2008 ob 20. uri, galerija Kapelica:
Pred kratkim je postalo v Veliki Britaniji dovoljeno kloniranje med clovekom in živaljo, kar pomeni, da je dovoljena manipulacija z umetnimi embrii, ki bodo vsebovali cloveške embrionalne maticne celice. S tem se odpira širok spekter novih možnosti, ki bodo omogocile uresnicitev tako naših želja kot tudi naših strahov.
Razvoj biotehnologije nam ponuja številne nove možnosti, a s seboj prinaša tudi celo vrsto daljnosežnih sprememb, ki zadevajo sodobno družbo, kulturo in posameznika, in ki jih moramo šele premisliti. Pri tem je pomemben moto: razmišljaj danes, ker bo jutri lahko prepozno.
Dr. Polona Tratnik je že v svojih prejšnjih projektih sodelovala z Zavodom RS za tranfuzijsko medicino. Dr. Miomir Kneževic je mednarodno priznan strokovnjak na podrocju tkivnega inženiringa in regenerativne medicine. Na predstavitvi v galeriji Kapelica bosta predstavila znanstvene in umetniške pristope k biotehnološkim praksam. Projekt In vitro + transvrste zajema razlicne postopke tkivnega inženiringa (ZTM in DCTIS) in kemijske analize biološkega materiala (UP ZRS) ter vkljucuje tako in vitro eksperimentiranje v mrtvem mediju kot tudi vzrejo in manipulacijo s transvrstami.
Projekt In vitro + transvrste nastaja v sodelovanju z Zavodom RS za transfuzijsko medicino, Društvom za celicno in tkivni inženiring Slovenije in Univerzo na Primorskem, Fakulteto za humanisticne študije Koper, Inštitutom za medkulturne študije.
- Vojko Urbančič, O človeškem lasu & O prisvajanju eksistence slehernega bitja (odziv na predstavitev projekta), Delo. 17. & 22. 12. 2008.  - Mojca Kumerdej, Dragocena zrnca v naših telesih (Miomir Knežević). Sobotna priloga Dela. 30. 04. 2009.  še iz koncepta:
Projekt obravnava možnosti, ki jih cloveštvu ponuja biotehnologija. S sodobnimi spoznanji na podrocju mikrobiologije in možnostmi, ki nam jih odpira razvoj sofisticiranih tehnologij, z razvojem tkivnega inženiringa in regenerativne medicine, se sodobni družbi odpirajo številna nova vprašanja, ki jih moramo še premisliti tako z antropološkega, filozofskega, sociološkega aspekta, pa tudi politicnega aspekta. Razvoj biotehnologije nam namrec po eni strani prinaša uresnicitev naših želja, a po drugi strani tudi naših strahov. Umetnost v tem primeru nastopa kot transdisciplinarno polje, znotraj katerega je mogoce tako uporabljati ustrezne znanstvene metode, tehnike, postopke in orodja, kot je znotraj polja umetnosti možno izvajati diskurz o biotehnologiji ter na razlicne nacine osvetljevati problematike in odpirati vprašanja, ki lahko v tem primeru dosežejo tudi širšo in le strokovno javnost.
Projekt predstavlja vrsto eksperimentov z možnostmi »umetnega« gojenja las – gojenja las pod umetnimi pogoji v mrtvem mediju, gojenja las v živem mediju, prenos las kot biološkega materiala z ene biološke vrste na drugo. Na nacin projekt odpira diskurz o umetnem življenju, kot nam ga omogoca biotehnologija. S to možnostjo clovek dobi oblast nad biološkim materialom do te mere, da lahko z njim manipulira – ga ohranja pri življenju, a tudi izvaja razne prenose, ki nenazadnje pomenijo kombiniranje razlicnih bioloških vrst in tako ustvarjanje hibridov.
Projekt vkljucuje tudi eksperimentiranje z maticnimi celicami in preizkušanje pomoci maticnih celic pri prenašanju biološkega materiala v biološko okolje druge vrste.
Las je za namen tega projekta posebej zanimiv iz vec razlogov. Krvne celice se ne delijo in se krvnih celic zato ne da umetno gojiti. Kožne in hrustancne celice se delijo, vendar ne formirajo tkiva – zato potrebujejo nosilce. Lasne celice se delijo in ob tem neposredno oblikujejo formo – las. Zato se da živost in delitev lasnih celic neposredno dokazovati prek dokazovanja rasti las.
Lasje so z antropološkega vidika zelo zanimivi, saj se prek las vsak posameznik izraža oz. hote ali nehote izraža svoj intimni odnos do sveta, ki se kaže navzven. Da lase dojemamo zelo intimno, se hitro pokaže, ce si zamislimo stik z lasom tuje osebe (prek hrane ipd.) ali stik z lasmi ljubljenega. Lasje se v oglaševanju in drugih kulturnih reprezentacijah (popularna kultura in umetnost) pogosto pojavljajo, saj prinašajo mocne ideološke konotacije – med bolj razširjenimi je fenomen eroticnega fetišiziranja las. |